Foto: iz odprtih virov
Introvertiranost ni pomanjkljivost, temveč značajska lastnost, ki jo je treba spoštovati in podpirati
Starši si vedno prizadevajo razvozlati značajske lastnosti svojih otrok. Opazujejo prve manifestacije temperamenta, opazujejo njihovo vedenje v novih situacijah in med drugimi otroki.
Psychology Today je poročal, da so številne temperamentne lastnosti vidne že v prvih mesecih življenja. Dr. Marty Olsen Laney je pojasnila, da sta introvertiranost in ekstravertiranost določeni že od rojstva in postaneta izrazitejši šele s starostjo. Znaki introvertiranosti se pri dojenčkih začnejo kazati že pri štirih mesecih starosti.
Zanimanje za svet, a previdnost pri njegovem raziskovanju
Introvertirani ljudje so po naravi pozorni in radovedni, vendar pred ukrepanjem ocenijo situacijo. Otrok lahko na igrišču stoji odmaknjeno in opazuje igro drugih, preden se odloči, da se jim bo pridružil. Ne spušča se v nove dogodivščine, ampak najprej opazuje in analizira.
Večja občutljivost na okolje
Že v zgodnjem otroštvu se lahko introvertirani dojenčki z jokom odzovejo na hrupne ali prenatrpane prostore. Dojenčki, ki se močno odzivajo na nove dražljaje, bodo v odrasli dobi pogosteje postali introvertirani. Ti dojenčki se lahko izogibajo množicam, se zadržujejo v bližini staršev in se dlje časa prilagajajo novim okoljem.
Prezgodnji porod ali nizka porodna teža
Študija, objavljena v reviji Archives of Disease in Childhood – Fetal & amp; Neonatal Edition, je pokazala, da imajo nedonošenčki in otroci z nizko porodno težo večjo verjetnost za introvertiran temperament.
Plahost pred neznanci
Introvertirani ljudje po svoji naravi počasi navezujejo stike. Otrok je lahko pri neznancih tih ali se izogiba očesnemu stiku, doma pa se počuti svobodno in sproščeno. V družinskem krogu je lahko zgovoren, vesel in radoveden, v družabnih situacijah pa previden.
Hobi za samostojno igranje
Introvertirani imajo bujno domišljijo in se lahko dolgo časa igrajo samostojno ter se poglabljajo v svoje fantazije. Ustvarjajo lahko cele svetove, gradijo strukture iz kock ali rišejo podrobne slike. V starejših letih lahko dajejo prednost branju, umetnosti ali računalniškim igram.
Utrujenost po družabnih dogodkih
Po dnevu, polnem druženja, se lahko introvertirani počutijo izčrpane. Če je otrok po srečanju s prijatelji razdražljiv ali potrebuje čas, da si opomore, je to lahko znak, da je introvertiran. Potrebuje miren počitek, da se bo spet dobro počutil.
Huda anksioznost zaradi ločitve
Introvertirani ljudje so nagnjeni k tesnobi zaradi ločitve in stresu. Močno se navežejo na “varno” osebo in se lahko počutijo neprijetno, ko so prisiljeni biti brez nje. Pomembno je, da otroka v takšnih situacijah podprete in ga postopoma navajate na novo okolje.
Poglobljena razmišljanja in zanimiva vprašanja
Introvertirani otroci pogosto postavljajo vprašanja, ki presenečajo s svojo globino. Zanimajo jih kompleksne teme, razmišljajo o svojih dejanjih in analizirajo svet okoli sebe. Njihov notranji svet je bogat, njihovo razmišljanje pa nekonvencionalno.
Težave pri izražanju misli
Introvertirani se bolj zanašajo na dolgoročni spomin, zato lahko težko hitro izrazijo svoje misli. Otrok lahko potrebuje veliko časa, da najde pravo besedo ali se v pogovoru ustavi. Pogosto ji je lažje napisati ali narisati svoje zamisli, kot pa jih razložiti na glas.
Samostojnost in neodvisnost
Introvertirani otroci se pogosto zanašajo na svoje notranje vire. Morda ne prosijo za pomoč, tudi če jo potrebujejo, in poskušajo sami rešiti težavne situacije. Bolje jim je delati samim kot v skupini in so sposobni globoke koncentracije.
Kako pomagati introvertiranemu otroku
Introvertiranost ni pomanjkljivost, temveč značajska lastnost, ki jo je treba spoštovati in podpirati. Starši lahko otroku pomagajo, da se prilagodi družabnemu svetu, in ga ne silijo, da spremeni svojo naravo. Pomembno:
- ustvarite otroku udoben prostor, v katerem bo lahko imel zasebnost;
- dajte ji čas, da se prilagodi novim situacijam;
- ne silite v aktivno komunikacijo, če nanjo ni pripravljena;
- podpirati njene interese in hobije;
- jo naučite, da nežno stopi iz svojega območja udobja, vendar brez pritiska.
Starševski slog ima pomembno vlogo pri oblikovanju otrokove osebnosti. Če introvertiranega otroka podpiramo in razumemo, raste njegova samozavest in najde svojo edinstveno pot v svetu.
Introvertiranost ni omejitev, temveč poseben dar, ki ga je treba negovati. Svet potrebuje pozorne, občutljive in globoke ljudi – takšne, kot so mali introvertiranci.
